Odlocanje je proces, v katerem je potrebno izmed vec variant (alternativ, inacic, moznosti) izbrati tisto, ki najbolj ustreza postavljenim ciljem oziroma zahtevam. Poleg izbora najboljse variante vcasih zelimo variante tudi rangirati od najboljse do najslabse. Pri tem so variante objekti, akcije, scenariji ali posledice enakega oziroma primerljivega tipa (French 86). Kadar na primer kupujemo nov avto, so variante avtomobili. Pri strateskem planiranju v podjetju so lahko variante razlicni razvojni ali investicijski scenariji. Kadar pa izbiramo najboljsega kandidata za neko delovno mesto, so variante ljudje.

Odlocanje je obicajno del splosnega resevanja problemov in nastopa kot pomembna mentalna aktivnost na prakticno vseh podrocjih clovekovega delovanja. Tezavnost odlocitvenih problemov je zelo raznolika. Sega od enostavnih osebnih odlocitev, ki so vecinoma rutinske in se jih vecinoma niti ne zavedamo, vse do tezkih problemov skupinskega odlocanja, na primer pri vodenju, upravljanju in planiranju v podjetjih, kadrovskem odlocanju, medicinski diagnostiki in vrsti drugih podrocij. Najpomembnejsi problemi, ki nastopajo pri tezkih odlocitvenih problemih, izvirajo iz:

• velikega stevila dejavnikov, ki vplivajo na odlocitev,
• stevilnih oziroma slabo definiranih ali poznanih variant,
• zahtevnega in pogosto nepopolnega poznavanja odlocitvenega problema in ciljev odlocitve,
• obstoja vec skupin odlocevalcev z nasprotujocimi si cilji in
• omejenega casa in drugih virov za izvedbo odlocitvenega procesa.

S problemi odlocanja se ukvarja vrsta znanstvenih podrocij in disciplin, od filozofije (na primer aksiologija - nauk o vrednotah), psihologije, ekonomije in matematike, do bolj specificnih, kot sta odlocitvena teorija (French 86; Ríos 94) in odlocitvena analiza (Nagel 93). Posebej pomembno je vprasanje, kako pomagati odlocevalcu, da bi na sistematicen, organiziran in cim lazji nacin prisel do kvalitetne odlocitve. V ta namen je bilo razvitih mnogo metod in racunalniskih programov za podporo odlocanja (angl. Decision Support Systems (DSS): Turban 88; Silver 91; Mallach 94). V tem prispevku se bomo omejili na metode vecparametrskega odlocanja (angl. Multi-Attribute Decision Making (MADM): Keeney, Raiffa 76; Saaty 80; Chankong, Haimes 83; Dyer et al 92). Te metode so po eni strani dobro teoreticno osnovane v okviru odlocitvene teorije in teorije koristnosti, po drugi strani pa se uspesno uporabljajo v praksi pri podpori zahtevnih odlocitvenih problemov.

Namen tega prispevka je predstaviti proces gradnje in uporabe vecparametrskih odlocitvenih modelov. V naslednjem razdelku so podane osnove vecparametrskega odlocanja. Razdelek 3 opisuje glavne faze, ki v splosnem nastopajo v procesu odlocanja. V razdelku 4 je po teh fazah prikazan preprost, a konkreten primer razvoja in uporabe odlocitvenega modela za izbiro prenosnega racunalnika. V zadnjih dveh razdelkih pa sta predstavljena dva vecja prakticna modela za vrednotenje proizvodnih programov in razvojno-raziskovalnih projektov; oba sta bila razvita v nasem okolju.